Vaš zaveznik na poti do zdravja
04 777 0 444
Pišite nam
PETKOVO EKO DRUŽENJE, 18.12.2015

POLONA PUŠLJAR

športnica, bivša članica slovenske nogometne reprezentance kot vratarka, sedaj kolesarka in maratonka

Vedno v gibanju bi bil lahko njen moto. In vedno odkrivati nekaj novega. Poprej omenjeni športni namreč niso vsi, s katerimi se ukvarja. Trdo delo, vztrajen trening vedno da rezultat. Pa vse tako lahkotno kot se zdi. Njeno radost do gibanja je skoraj okrnila zdravstvena težava s srcem...

   

Q: Polona kdaj se je pravzaprav začela vaša športna kariera. Ste si kdaj želeli postati profesionalka? Katera je vaša druga najmočnejša in nešportna vloga?

A: S športno kariero sem pričela pri rosnih 6 letih. V bistvu sem bila na dobri poti, da postanem profesionalka, tako pri rokometu kot pri nogometu, vendar se za ta korak nekako nisem odločila oz. mi ni bilo namenjeno. Moja druga najmočnejša in nešportna vloga je definitivno vloga mame in partnerke.

Q: Šport krepi telo a prinaša tudi poškodbe. Ste imeli kak temeljit preobrat ali preusmeritev v športu zaradi zdravja?

A: Res je, da šport krepi telo in če pravilno treniraš, upoštevaš vse zakonitosti stabilizacije, tehnike in prehrane, se marsikateri poškodbi lahko izogneš. Brezglavo in tako rečeno »iz kavča« v podvige je neumno in nesmiselno. Vsakega športa, pa četudi je rekreativno, se ga je potrebno lotiti postopoma.

Bom rekla, da sem ena od »srečnic« saj neke take poškodbe, ki bi temeljito vplivala na mojo športno udejstvovanje na srečo nisem imela. V bistvu mi šport pomeni veliko, je način življenja in je rešitev marsikatere težave.

Q: Kake spremembe je v vaše življenje prinesla odločitev, da pretečete maraton?

A: Kot prvo je bila to težka odločitev, da v računalnik vneseš prijavo za svoj prvi maraton in veš da nisi zmožen preteči niti 20km. Je pa res, da sem imela okoli sebe ljudi, ki sem jim zaupala in so mi bili v veliko oporo. Tu mislim predvsem na svojo družino, trenerja in sotekačice iz tekaške skupine  Cekinčice. Seveda se brez pogovora v krogu družine ne bi podala na to pot, kajti če ni doma podpore je težko slediti tako zastavljenim ciljem.

Postala sem bolj zorganizirana, dan sem imela do zadnje ure splaniran, koliko teka, koliko počitka, koliko družinskega življenja, hišna opravila, služba, druženje s prijatelji, vrtičkanje. Kuharske zadeve je v roke prevzel partner in skrbel, da sem imela najboljšo in zdravo prehrano pred in po treningih.

Ko treniraš vidiš kaj vse zmoreš, kako napreduješ in postajaš iz dneva v dan samozavestnejši in vedno bolj verjameš v svoj cilj.

Q: V vaši družini ste složno okuženi s športom. Kje se kažejo vaše različnosti? Bojda v kuhinji?

A: Drži. V naši družini smo vsi okuženi s športom. Hčerka plava že 9 let in se je zadnje leto pričela ukvarjati z atletiko in SUPanjem, kjer jo oba s partnerjem zelo podpirava. Partner kolesari, jaz pa kolesarim in tečem, vsi trije pa smo se letos poleti prvič spoznali tudi s SUPanjem. Najbolj mi je všeč, da se vsi trije med sabo dopolnjujemo in si pomagamo, ter se supportiramo, ko je to potrebno. Razlike med nami tremi se kažejo dejansko v kuhinji. Partner je pred 4 leti postal vegetarijanec (ne je samo mesa – ni ortodoksen), kmalu za tem se mu je pri tem pridružila tudi hči. Torej v naši kuhinji se pač ne pojavlja meso. Edina jaz, ki ga konzumiram, ga pač jem v službi oz. po potrebi si ga pripravim sama doma.

Lani pa sta se partner in hčerka odločila, da iz prehrane izločita še gluten, laktozo in sladkor. Doma se pripravljajo obroki skladno s temi željami. Ta način prehrane dejansko ustreza tudi meni, zato se ne pritožujem.

  • Najljubša jed: špinača in pire krompir z jajčkom
  • Izbrano prehransko dopolnilo: maca
  • Najljubša začimba: cimet

 

 

E-NOVICE