Vse o konoplji
Deli s prijatelji
Sicer se o
konoplji že veliko govori, a še malo dodatne pozornosti ne škodi. Na žalost se
te izjemno vsestranke in nadvse uporabne rastline še vedno drži precej
neresničnih stereotipov, zmot in napačnih prepričanj, ki marsikomu
preprečujejo, da bi izkoristil vse, kar ponuja. Večinoma ta prepričanja
izvirajo iz vsesplošne prohibicije, ki je veljala še do nedavnega in zaradi
katere se je konoplja tretirala zgolj kot droga in smo zato toliko bolj veseli,
ker se to v veliki meri premika v druge vode. Konoplja namreč ponuja izjemno
širok nabor pozitivnih učinkov na naše telo in počutje, poleg tega pa se lahko
uporablja še za izdelavo oblek, papirja, gradbenih materialov in še mnogo
ostalih stvari. V sledečem blogu vam bomo povedali vse o tej fascinantni
rastlini, najbolje pa bo, da se vrnemo k njemim koreninam.
Starodavno odkritje konoplje
Dejansko segajo
sami začetki uporabe konoplje več kot 8000 pr.n.št. V arheološkem najdišču na
otokih Oki blizu Japonske so našli sledi rastline, ki nakazujejo na njeno
uporabo v prehrani. Prav tako so na Korejskem polotoku odkrili vzorce tkanine
iz konoplje, stare več kot 5000 let. Kitajci so konopljo prav tako uporabljali
za izdelavo oblačil, čevljev, vrvi in zgodnje oblike paprija. Pohvalijo se
lahko z najzgodnejšimi zapisi o uporabi konoplje v starodavni medicini in
splošni človeški uporabi.
Domneva se, da je
človek prišel v stik s to rastlino v Srednji Aziji. Od tam so različna nomadska
plemena odnesla konopljo po svetu med velikimi selitvami, ki so trajale tisoče
let in oblikovale družbe, ki jih vidimo danes. Ta skupna selitev je primer
vzajemno koristne simbioze, v kateri ljudje in rastlina drug drugemo pomagamo pri
širjenju po planetu. Nedvomno je bila konoplja že tisoče let nazaj cenjena in
spoštovana rastlina.
Od tukaj naprej
se je konoplja pojavljala čez mnoge kulture, od grške, rimljanske, hindujske,
pa do skitijske in egipčanske, vse do modernih časov, ko sta njena uporaba in
priljubljenost zgolj narasla. Konoplja je bila večkrat prepovedana v številnih
državah. V ZDA so leta 1937 sprejeli zakon o davku na marihuano, ki je poleg uporabe
konoplje prepovedal tudi pridelavo konoplje. Razlogi, da je bila konoplja prepovedana,
so sporni – več učenjakov je trdilo, da je bil zakon sprejet z namenom uničenja
industrije konoplje v ZDA. Kmalu za tem so bile Združene države prisiljene to
prepoved umakniti; konopljo so med drugo svetovno vojno v veliki meri
uporabljali za izdelavo uniform, platna in vrvi. Konoplja se je ponovno
izkazala, da je veliko več kot samo psihoaktivna substanca, to pa je vodilo v
pomemben preobrat.
Konoplja je namreč
kot zdravilo v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja ponovno začela
vzbujati zanimanje. Ker se je zanjo začela zanimati farmacija, je bil narejen
signifikanten napredek pri razumevanju konoplje. Posledično je bilo tekom
raziskav izoliranih več kot 140 kanabinoidov; dve pomembni spojini sta
kanabidiol (CBD) in Δ 9 -THC. CBD je bil prvič izoliran iz marihuane leta 1940,
njeno strukturo pa je natančno raziskal in predstavil Raphael Mechoulam leta
1963. In prav to fascinantno odkritje predstavlja prelomnico v razumevanju
konoplje.
CBD IN THC - KJE JE RAZLIKA?
Kot smo že omenili, sta najpomembnejši odkriti sestavini konoplje prav CBD in THC. Se je pa potrebno zavedati, da med njima obstaja zelo pomembna razlika. THC ali tetrahidrokanabinol je psihotropna snov, torej tisto, kar uporabnike omami, učinkuje na osrednji živčni sistem in pospeši srčni utrip. Študije na živalih so pokazale spremembe pri gibanju, zmanjšano socialno interakcijo in slabšo zmožnost učenja. CBD pa je kanabidiol, ki NIMA psihoaktivnega učinka.
Zadnja desetletja poteka vrsta kliničnih študij, ki raziskujejo njegove učinke na različne zdravstvene težave. Raziskave poročajo o uspešnem lajšanju epileptičnih napadov, pa pomirjevalnih, anksiolitičnih in antipsihotičnih učinkih. V zadnjem desetletju je povečan obseg znanstvene literature, ki CBD povezuje s protivnetnimi in zaščitnimi učinki za živčne celice. Te študije so pokazale na možnost uporabe CBD v namene obvladovanja in zdravljenja demence, možganske kapi, lajšanje bolečine, rakavih bolezni in celo psihiatričnih motenj.
Poudariti moramo, da so te raziskave še v teku in noben od zgoraj omenjenih učinkov ni priznan in sprejet. Za to bo potrebno še veliko natančnih in poglobljenih raziskav. Zavoljo znanosti se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na CBD in ostale kanabinoide, ki nimajo psihoaktivnih učinkov. Te so namreč predmet raziskav in dejansko kažejo velik potencial.
ENDOKANABIONIDNI SISTEM – KLJUČ DO VSEGA?
Če se sprašujete, kako kanabionidi delujejo na človeško telo, tukaj leži vaš odgovor. Če ime koga zmede, je pomembno vedeti, da je endokanabinoidni sistem (ECS) vedno aktiven, tudi če se nikoli v življenju niste dotaknili konoplje. Ime je sicer dobil prav po kanabionoidih, saj je njihovo delovanje tesno povezano.
Endokanabinoidni sistem (ECS) je fascinanten in zelo kompleksen biološki sistem, ki ga najdemo v vsakem od nas. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju funkcij in procesov, kot so spanje, razpoloženje, apetit, spomin in reprodukcija/plodnost. Endokanabinoidi se nahajajo v vseh do sedaj raziskanih tkivih, organih in telesnih tekočinah.
Znano je, da ima ECS tri glavne komponente, imenovane endokanabinoidi, receptorji in encimi.
Endokanabinoidi so molekule, proizvedene v telesu. Zanimivo je, da so zelo podobne kanabinoidom. Kot že omenjeno, jih lahko najdemo povsod v našem telesu in se proizvajajo po potrebi. Odkrita sta bila dva ključna endokanabinoida, ki pomagata pri nemotenem delovanju notranjih funkcij.
Temu sledijo receptorji, ki delujejo kot nekakšen sprejemnik za endokanabinoide. Ko se receptor veže na endokanabinoid, signalizira, da mora ECS (endokanabinoidni sistem) izvesti določene funkcije. Identificirana sta tudi dva glavna endokanabinoidna receptorja, eden v centralnem živčnem sistemu in drugi v perifernem živčnem sistemu, zlasti v imunskih celicah. Za primer; endokanabinoidi lahko vplivajo na receptorje CB1 v hrbteničnem živcu in na ta način pomagajo pri lajšanju bolečin.
Nazadnje imamo encime. Ko endokanabinoidna molekula opravi svojo funkcijo vezave na receptor, jo encimi razgradijo.
Raziskano je bilo, da je ECS povezan z apetitom, prebavo, metabolizmom, kronično bolečino, vnetji, razpoloženjem, učenjem in spominom, motoričnimi sposobnostmi, delovanjem živcev itd. Če je stabilnost vašega sistema ogrožena (zvišana telesna temperatura, poškodba, glavobol itd.), se vključi ECS, ki telesu pomaga pri vzpostavljanju zdravega stanja.
Ker so kanabinoidi podobni endokanabinoidom, se lahko vežejo na zgoraj omenjene receptorje. Ko se vzpostavi povezava med kanabinoidi in receptorji, to vpliva na obnašanje ECS. In dolg seznam funkcij, ki smo jih omenili, je neposredno vključen. Vemo, zakaj lahko kanabinoidi potencialni vplivajo na bolečino, vnetje, pomagajo pri glavobolu, spodbudijo vaš apetit in pozitivno vplivajo na različne druge težave. Kot smo že omenili, to niso sprejete zdravstvene trditve in jih je kot take tudi potrebno dojemati. Kot vedno priporočamo, da se pred uporabo posvetujete z zdravnikom.
KONOPLJA – RASTLINA PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI
Ko je govora o konoplji, lahko brez dvoma zatrdimo, da gre za eno bolj fascinantnih rastlin znanih človeku. Ne samo da jo odlikuje kup izjemno zanimivih učinkov na človeško telo, lahko jo uporabljamo za tekstil, papir, v prehrani in še in še. Skratka, kljub večim poskusom, da bi jo prepovedali, se je vedno znova izkazala kot ključen in pomemben del človeške kulture, prav tako kot že tisoče let nazaj ob prvem stiku. Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo, kajne?